PROIZVAJANJE KISIKA

Laboratorijski pribor:
  • Erlenmajerica
  • Čaša
  • Steklena/gumijasta cev
  • Pipeta
  • Zamašek
Kemikalje:
  • Kalijev manganat/manganov (IV) oksid
  • Vodikov peroksid (30%)
Ta poskus je dokaj preprost, le pri lovljenju kisika se lahko pojavijo problemi. Ko nastane bela para, počakajmo, da izgine, šele nato imamo večinski del kisika.
Vodikov peroksid je jedek, na rokah pušča bele lise, ki čez nekaj časa izginejo.
Sestavite si aparaturo kot je prikazana na spodnji sliki. Za bolj čist kisik, glejte drugo sliko.

V erlenmajerico damo šestino žličke kalijevega manganata ali manganovega oksida. Količina le tega je lahko tudi manjša, saj samo katalizirata razpad vodikovega peroksida na vodo in kisik, tako, da pri reakciji ne sodelujeta.

Nato s pipeto dolijmo nekaj peroksida in pri tem tesno držimo, saj se pojavi pritisk, ker nastaja kisik. Zbirajmo ga v čaši pod vodo. Ko je čaša polna, lahko kisik dokažemo s tlečo ali gorečo trsko.

Razlika med prvo in drugo aparaturo je cevka, v kateri je modra galica ali kalcijev klorid, ki ju lahko uporabimo kot sušilno sredstvo. Ker pri razpadu peroksida nastane voda, ki se zaradi eksotermne rakcije vhlapi, se nabere v čaši in tako imamo manj odstotkov kisika. Delnoma jo lahko odstranimo tudi, če počakamo, da kondenzira in šele nato uporabimo kisik.
Enačba za razpad peroksida je 2H2O2---katalizator--->2H2O+O2
Odpadki sodijo med strupene anorganske odpadke.
<<Nazaj

>Meni<

Naprej>>