PROIZVAJNJE HALOGENIH ELEMNTOV
Laboratorijski pribor:
  • 3 epruvete
  • Gumijasta/steklena cev
  • Pipeta
  • Plutovinasti/gumjasti zamaški
 Kemikalje:
  • Kalijev/natrijev jodid
  • Kalijev/natrijev bromid
  • Kalijev permanganat
  • Klorovodikova kislina (32%)
  • Varikina
  • Kis
 Tega poskusa ne izvajajte brez zelo dobre izkušenosti in prakse. Je zelo nevaren poskus in upoštevajte navedene količine. Ne dajajte večjih količin!

Če imaste kakršne koli zdravstvene težave v povezavi z dihali in srcem se poskusa izogibajte.
Klorovodikova kislina je zelo jedka in strupena. Nujno se moramo zavarovati z varnostnimi očali, haljo in masko. Po možnosti izvajmo poskus na prostem ali pa v zelo dobro prezračenem prostoru.
Klor in brom sta tako korosivna kot zelo strupena. Zato je priporočljivo delati poskus na prostem in z masko, očali in haljo. Oba sta težka plina in ostajata v prostoru. Zavohamo ju že v manjših koncentracijah. Poleg tega sta škodljiva tudi okolju.
Jod je manj nevaren kot njuna sohalogena, vendar pa vseeno pazimo pri delu z njim, da ne vdihavamo preveč njegovih hlapov.

1. Poskus-proizvajanje klora

V prvo epruveto damo z žličko nekaj kalijevega permanganata, če le tega nimate, delajte po postopku spodaj. Nato epruveto zamašimo s preluknjanim zamaškom. Nato s 3ml pipeto kapnemo par kapljic koncentrirane klorovodikove kisline skozi luknjo v epruveto. Za epruveto damo bel list in morala bi se opaziti rahlo zelenkasta barva, če se ne pojavi dodajte še par kapljic klorovodikove kisline.

Drugi način je, da vzamemo varikino in jo damo v eno četrtino epruvete. Nato skozi preluknjan zamašek kapnemo v varikino nekaj kapljic kisa, kmalu bi se moralo pojaviti rahlo zelenkasto obarvanje.

Razlaga:

V prvem poskusu smo v obeh primerih naredili klor. V prvem primeru je reakcija potekla po tej enačbi: KMnO4+HCl--->KCl+MnCl2+H2O+Cl2

V drugem primeru pa je potekla naslednja enačba: NaClO+CH3COOH--->NaCH3COO+Cl2+H2O

2. Poskus-proizvajanje broma in joda

V eni epruveti si pripravimo raztopino kalijevega ali natrijevega bromida (konica žličke), v drugi pa raztopino kalijevega ali natrijevega jodida (konica žličke). V vsako epruveto posebej uvajamo klor. Sestavimo si naslednjo aparaturo:

V epruveti s kalijevim bromidom bi se morala kmalu po uvajanju klora vanj pojaviti rdeče rjava barva, kar pomeni da je nastal brom. V epruveti s kalijevim jodidom pa bi se morali pojaviti sivovijolični kristali joda. Iz 2KBr+Cl2--->2KCl+Br2. Enako se je zgodilo pri jodu. Sedaj uvajajmo še brom v kalijev jodid. Spet se izloči jod.

Sedaj si lahko sestavimo reaktivnostno lestvico halogenov. Nareaktivnejši je klro, najmanj pa jod. Še bolj reaktiven od klora je fluor, ki pa je še bolj nevaren kot klor.
Halogene elemente nevtraliziramo z natrijevim hidroksidom. Odpadk pa nato damo v posodo 2.
<<Nazaj

>>Meni<<

Naprej>>